Avtor Kurt Cobb v OilPrice.com opozarja na perečo ranljivost ameriškega električnega omrežja, ki bi lahko paralizirala državo. Čakalne dobe za transformatorje so se podaljšale s 50 na 127 tednov, kar močno zmanjšuje odpornost omrežja proti požarom v naravi, nevihtam ali napadom. Zakonodaja 'Build America, Buy America Act' in globalno povpraševanje po transformatorjih omejujeta dobavo, pri čemer domača proizvodnja ne more pokriti potreb.

Rusko zunanje ministrstvo je izjavilo, da tarifni sporazum Evropske unije z ZDA, ki evropske države sili v nakup ameriških energentov namesto ugodnejših ruskih, spodkopava ekonomsko suverenost članic EU. Medtem je v drugi novici poudarjeno, da je Evropa vojaško nepripravljena na morebitno "agresijo" Rusije, saj ima slabo infrastrukturo, kot so preveč šibki mostovi in ozki tuneli, kar bi lahko oviralo premike sil Nata. Opozorjeno je tudi na birokratske ovire in finančna nesoglasja, ki dodatno prispevajo k tej nepripravljenosti.

Ameriški finančni minister Scott Bessent je opozoril kitajske uradnike, da bi nadaljnji nakupi sankcionirane ruske nafte lahko povzročili 100-odstotne carine, ki bi jih določil ameriški kongres. Bessent je kritiziral tudi Peking zaradi nakupov iranske nafte in prodaje tehnologije, ki naj bi poganjala rusko vojno v Ukrajini. Kitajska naj bi sicer Bessentu sporočila, da bo zaščitila svojo energetsko suverenost.

Ameriški general je opozoril na morebiten globalni konflikt z Rusijo in Kitajsko, ki bi lahko izbruhnil že leta 2027 in vključeval napade na Evropo in Tajvan. NATO se pripravlja na ta scenarij. Medtem so se pojavili znaki, ki kažejo na preobrat v ukrajinski vojni, saj naj bi ruski predsednik Putin izgubil podporo Donalda Trumpa, kar bi lahko privedlo do dobave napadalnega orožja Ukrajini. Kljub ruskim napadom z droni Shahed, ki so s težkimi taktikami, kot so napadi iz skrajnih višin in uporaba oklepljenih kapsul, preizkušali ukrajinsko zračno obrambo, je Ukrajina napovedala razvoj novega orožja za boj proti tem dronom.

Azerbajdžan aktivno krepi svoj sektor obnovljivih virov energije, s posebnim poudarkom na razvoju spretnosti in povečanju nameščene zmogljivosti. Na pobudo podjetja BP in njegovih partnerjev v projektih Azeri-Chirag-Gunashli, Baku-Tbilisi-Ceyhan, Shah Deniz in Južnokavkaški plinovod je bila uspešno zaključena poklicna izobraževalna pobuda, namenjena razvoju veščin na področju tehnologij obnovljivih virov energije. Država si prizadeva doseči 2.000 MW nameščene zmogljivosti obnovljivih virov energije do leta 2027, kar odraža njeno zavezanost diverzifikaciji energetske mešanice, zmanjšanju emisij ogljika in krepitvi energetske varnosti.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom razpravljal o »megaposlu« o nakupu ukrajinskih brezpilotnih letal in orožja s strani ZDA. Ta razprava je bila potrjena v intervjuju za The New York Post in je vključevala podrobnosti o morebitnem dogovoru. Medtem ko je Trumpova nova administracija posebno pozornost namenila digitalnim tehnologijam, nekateri analitiki verjamejo, da bi ZDA lahko »ponastavile« svoj državni dolg.

Evropska unija je sprejela 18. sankcijski paket, ki vključuje nove zgornje meje cen za rusko nafto, s čimer se je okrepil gospodarski pritisk na Rusijo. Medtem so Združene države Amerike opozorile na potencialni globalni konflikt, ki bi ga lahko Rusija in Kitajska sprožili do leta 2027 z napadom na Evropo in Tajvan. Zveza Nato se na te grožnje že pripravlja.

Rusija je zagrozila s preventivnimi napadi, če bi Zahod eskaliral vojno v Ukrajini, vendar je zanikala načrte za napad na Nato ali Evropo. Hkrati je Moskva kritizirala konferenco o »obnovi« Ukrajine v Rimu, ki jo je označila za tekmovanje v cinizmu.

Berlinski senat se je odločil za uvedbo strožjih varnostnih ukrepov po obsežnem izpadu električne energije, ki je prizadel približno 45.000 gospodinjstev v nemški prestolnici. Oblasti načrtujejo okrepljen video nadzor na ključnih infrastrukturnih točkah, pri čemer bodo za zagotavljanje varnosti uporabili tudi tehnologijo umetne inteligence. Ukrep je neposreden odziv na sabotažo oziroma napad na električno omrežje, ki je povzročil motnje v oskrbi. Načrtovana širitev nadzornih sistemov v javnem prostoru je v nemški javnosti že sprožila razpravo o mejah zasebnosti in dopustnosti tovrstnih posegov. Senat vztraja, da je zaščita kritične infrastrukture pred morebitnimi novimi napadi prednostna naloga, medtem ko kritiki opozarjajo na vprašljivo učinkovitost množičnega nadzora pri preprečevanju tovrstnih dejanj. Odločitev odraža naraščajočo zaskrbljenost evropskih prestolnic glede ranljivosti energetskih sistemov.

Države članice Evropske unije so se dokončno dogovorile za dvoletno podaljšanje Uredbe o skladiščenju plina, kar omogoča prožnejše polnjenje skladišč. Skladišča plina v EU morajo biti še naprej obvezno napolnjena kot priprava na zimo, vendar se bo to po novem lahko zgodilo nekoliko kasneje v letu kot doslej. Cilj je zagotoviti oskrbo za prihodnje zime, hkrati pa omogočiti večjo prilagodljivost pri polnjenju.

Sirija in Azerbajdžan sta napovedali poglobljene odnose, vključno z dogovorom o izvozu azerbajdžanskega plina prek Turčije. Iranski mediji so izrazili zaskrbljenost glede morebitne premestitve sirskih borcev na Kavkaz, kar bi lahko zaostrilo regionalne napetosti. Poročila o stikih med Izraelom in Sirijo dodatno povečujejo iranske strahove pred osjo, ki bi lahko ogrozila iranske interese in stabilnost v regiji.

Ukrajinske letalske sile so kritizirale izjavo nemškega generalmajorja Christiana Freudinga o morebitnem napadu z 2000 droni Shahed, ki jo vidijo kot pretiravanje. Medtem Ukrajina upa na prejem milijard rubljev od Rusije prek arbitražnih sodišč, predvsem zaradi neizročenih količin plina, kar bi lahko rešilo finančne težave države.

Oskrba z zemeljskim plinom bo v nekaterih regijah Azerbajdžana, natančneje v več vaseh regij Šeki in Zaqatala, začasno prekinjena zaradi vzdrževalnih del na plinovodu srednjega pritiska. Hkrati je Gruzija prekinila dobavo plina Armeniji zaradi popravil na tranzitnem plinovodu "Severni Kavkaz - Južni Kavkaz". Obe situaciji vplivata na zagotavljanje plina za prebivalstvo in gospodarstvo v prizadetih območjih.

Slovaški premier Robert Fico se menda pripravlja na obisk Bele hiše, kjer naj bi podpisal medvladni sporazum z ZDA o izgradnji nove jedrske elektrarne v Jaslovskih Bohunicah. Projekt naj bi izvedlo ameriško podjetje Westinghouse, poročajo slovaški mediji, kot je Aktuality.sk, ki se sklicujejo na informacije madžarskih preiskovalnih novinarjev.

Indijska rafinerija Nayara Energy, v kateri ima ruska naftna družba Rosneft 49-odstotni delež, se že spopada z motnjami pri izvozu goriva. To se je zgodilo le nekaj dni po tem, ko je EU uvedla sankcije proti rafineriji, ker je velika stranka ruske surove nafte. Pretekli petek je EU sprejela 18. paket sankcij proti Rusiji. Čeprav so države dobaviteljice nafte EU po invaziji na Ukrajino večinoma ostale enake, je Rusija, ki je nekoč predstavljala 26 % uvoza in bila daleč največji partner EU na tem področju, sedaj izključena iz dobavnih verig.

Zaradi požiga na električnem omrežju v Berlinu, ki je povzročil izpad električne energije za več deset tisoč gospodinjstev, je preiskavo prevzelo Zvezno tožilstvo. Oblasti sumijo, da je šlo za levičarski ekstremistični napad, zaradi česar preiskujejo tudi sum članstva v teroristični organizaciji. Razmere v jugozahodnem Berlinu se zaostrujejo zaradi nizkih temperatur in sneženja, kar dodatno otežuje življenje prebivalcev brez elektrike. To je najdaljši izpad električne energije v Berlinu po drugi svetovni vojni.

V bližini Świnoujścia pod dnom Baltskega morja je bilo odkrito potencialno veliko nahajališče nafte in plina, ki ga je potrdila kanadska družba. Poljski energetski gigant Orlen z zanimanjem spremlja te dogodke in že predhodno spremlja rezultate raziskovalnih del. V skladu s svojo večletno strategijo ima Orlen zapisano povečanje izkoriščanja, kar nakazuje morebitno vključitev v projekt. Raziskave na nahajališču Wolin East niso edine na Poljskem; do junija je bilo dokončanih šest vrtin, več pa jih je še v teku.

Večje energetske družbe so izstopile iz svetovalne skupine, ki je promovirala stroge podnebne cilje, saj so ugotovile, da bi takšna uskladitev lahko ogrozila njihovo zmožnost razvoja novih naftnih in plinskih polj. Glavni razlog za odločitev so bile globalne varnostne pomisleke glede oskrbe z energijo.

Po zajetju Nicolása Madura je Donald Trump zanikal, da bi bile Združene države Amerike v vojni z Venezuelo in dejal, da v naslednjih 30 dneh ne bo novih volitev. Marco Rubio je bil imenovan za vodenje ameriških prizadevanj za tranzicijo v Venezueli, pri čemer naj bi se osredotočil na energetiko, finance in varnost. Trump je v izjavi dejal, da so ZDA uspešno izvedle obsežen napad na Venezuelo.

Madžarski zunanji minister Péter Szijjártó je ostro nasprotoval načrtu REPowerEU, ki ga je poimenoval »načrt Zelenskega«, saj naj bi ta popolnoma uničil energetsko varnost in konkurenčnost Madžarske. Szijjártó je poudaril, da bi izključitev ruskih energentov večkratno zvišala stroške za gospodinjstva, zato madžarska vlada načrtu močno nasprotuje.